Osnovno načelo usmerjevalnika

Naprave v omrežju med seboj komunicirajo predvsem s svojimi naslovi IP, usmerjevalniki pa lahko posredujejo podatke le na podlagi določenih naslovov IP. Naslov IP je sestavljen iz dveh delov: omrežnega naslova in naslova gostitelja. V internetu se maska ​​podomrežja uporablja za določanje naslova omrežja in naslova gostitelja. Maska podomrežja je 32-bitna kot naslov IP in oba se ujemata ena proti ena, "1" v maski podomrežja ustreza omrežnemu naslovu v naslovu IP, "0" ustreza naslov gostitelja, omrežni naslov in naslov gostitelja pa tvorita celoten naslov IP. V istem omrežju mora biti omrežni naslov naslova IP enak. Komunikacija med računalniki je lahko le med naslovi IP z enakim omrežnim naslovom, če želite komunicirati z računalniki v drugih segmentih omrežja, pa jo morate posredovati prek usmerjevalnika. Naslovi IP z različnimi omrežnimi naslovi ne morejo neposredno komunicirati, tudi če so zelo blizu. Več vrat usmerjevalnika lahko povezuje več omrežnih segmentov, omrežni naslov IP naslova vsakega porta pa mora biti skladen z omrežnim naslovom povezanega omrežnega segmenta. Različna vrata imajo različne omrežne naslove in ustrezni omrežni segmenti so tudi različni, tako da lahko gostitelji v vsakem omrežnem segmentu pošiljajo podatke usmerjevalniku prek naslova IP svojih omrežnih segmentov.